Zaposlene lahko motiviramo na različne načine,
toda vsi težijo za večjo dozo dopamina
Kronično pomanjkanje priznanja in pohvale
Priznanje in pohvala je tako kot ostalih 11 elementov zavzetosti (glej
članek V kakšnem okolju srečamo zavzete zaposlene) pomembna za doseganje
zavzetosti zaposlenih. Merimo jo s postavko »V zadnjih 7 dneh sem dobil
priznanje ali pohvalo za svoje delo.« Ob bok dragemu denarnemu
nagrajevanju je priznanje in pohvala tudi stroškovno gledano zelo
učinkovit način motiviranja zaposlenih. Glede na kombinacijo nizkih
stroškov in visokega učinka, bi ta element zavzetosti pravzaprav moral
biti vseprisoten.
Ne glede na to, pa je pohvala in priznanje v percepciji zaposlenih
boleče odsotna v večini podjetjih. Manj kot eden od treh zaposlenih
se močno strinja s to trditvijo. Ni nič nenavadnega, da se zgodi, da se
skoraj 1/3 nikakor zaposlenih ne strinja s to trditvijo in pogosto
slišimo: »Ne le da ne dobim priznanja za svoje delo, pravzaprav se moje
delo in dosežki rutinsko ignorirajo.«
Podjetja bi lahko izpustila to poglavje kot nerelevanten čustveni
deficit, če pozitivno ojačevanje dosežkov zaposlenih ne bi imelo tako
velikega učinka na uspešnost podjetja nasploh. Vendar ga ima in tega
poglavja enostavno ne moremo spregledati.
Učinki odsotnosti pohval in priznanj se izražajo v številu ljudi, ki
podjetje zapustijo: pri (zavzetih) zaposlenih, ki ne dobijo priznanja za
svoje delo je verjetnost odpovedi v naslednjem letu 2x bolj verjetna.
Učinek pohvale in priznanja pa ima še bolj globoke posledice na finančne
rezultate podjetja, saj iz naših raziskav izhaja, da pohvala in
priznanje vpliva na 10-20% višjo produktivnost in 10-20% višji obseg
poslovanja, kot tudi bistveno večje število zavzetih strank.
Te povezave so enake ne glede na panogo podjetja, državo ali kulturo, v
kateri podjetje deluje. Nekatere industrije npr. proizvodnja in nekatere
države npr. Francija so na odsotnost pohvale in priznanja še bolj
občutljive. Toda statistika nas lahko kar hitro oddalji od bistva in
dejstva, da lahko najdemo vodje, ki svoje zaposlene preko pohvale in
priznanja napolnijo s pozitivno energijo v vseh deželah in v vseh
industrijah in tudi v vsakem podjetju se najde kakšen.
Moč dopamina
Šele v zadnjih 10 letih so znanstveniki prišli do spoznanj, kaj se
pravzaprav dogaja v možganih tistega človeka, ki dobi priznanje in
pohvalo. Raziskave so pokazale, da se ob pohvali človeku v možganih
sproža nevrotransmitor ti. dopamin, snov, ki povzroča občutke užitka
in zadovoljstva. Dopamin se dokazano sproža tudi ob uživanju
okusne
hrane, ob prijetnih vonjavah, v situaciji, ko dobimo denar in tudi ob
opazovanju lepih obrazov in poslušanju prijaznih besed.
Kar je najbolj ključno, je spoznanje, da ljudje prilagajajo svoje
vedenje na način, da povečujejo možnosti ponovnega sprožanja dopamina!!
Eden izmed intervjuvancev v Gallupovi raziskavi je zelo nazorno izrazil,
kako nanj deluje dopamin, ki se sproža ob pohvali ali priznanju: »Ko
dobim priznanje ali pohvalo se v meni zgodi kot nekakšna manjša
eksplozija. Je kot – o wau, tole je bilo pa res super, tole mi je res
prijalo, toda veš kaj? Jaz lahko stvar naredim še bolje! In to mi
pomaga, da dobim motiv, da nadaljujem z dobrim delom in se naredim
stvari še bolje.«
Učinek dopamina je tako prijeten, da ljudje celo posegajo po številnih
nevarnih substancah, da doživijo njegov učinek kot npr. kokain, heroin ,
nikotin in alkohol. Na srečo je malo ljudi odvisnih od kokaina, toda
vsak normalen zaposlen ima potrebo po dopaminu.
Ravnotežje med pohvalo in grajo
Zanimivi so tudi izsledki raziskav, ki so ugotavljale kakšno razmerje
pohval in graj pozitivno vpliva na uspešnost tima. Omenjena
raziskava je bila narejena v 60 različnih poslovnih timih, kjer so
raziskovalci opazovali in ocenjevali ali je bila interakcija med
sodelavci:
-
pozitivna (podpora, spodbuda, spoštovanje) ali
-
negativna (kritike, žalitve, sarkazem, cinizem),
-
usmerjena na druge,
-
osredotočena na govornika,
-
raziskovalno naravnanostjo.
Opazovanja so kasneje primerjali z rezultati, ki so jih posamezni timi
dosegli in prišli do zanimivih ugotovitev. Zelo uspešni timi so imeli
5,6 krat več pozitivnih kot negativnih komentarjev, so bistveno bolj
izražali raziskovalno naravnanost in dosegli ravnotežje med diskusijo
osredotočeno na druge in nase. Manj uspešni timi so imeli 2,8 negativnih
komentarjev za vsakega pozitivnega.
Nekateri vodje se sprašujejo, zakaj je 4 element zapisan tako radikalno:
V zadnjih 7 dneh…..? Zakaj ne more pohvala držati dlje časa. Odgovor je
sila preprost. Količina dopamina v naših možganih variira v minutah in
ne v dneh, niti v mesecih.
Pri vsem tem je ključno tudi to, da zavzeti zaposleni nimajo težav s
pozitivnimi potrditvami, ki jih dobijo od svojih vodij. Edina težava je
lahko vodja, ki sledi stereotipnemu in omejujočemu prepričanju, da
preveč pozitivnega lahko pokvari dobre rezultate.
Biti negativen je v naši naravi
Obstajata najmanj dva razloga, zakaj je priznanje in pohvala v podjetjih
tako redka. Najprej velja, da so najgloblja človeška čustva v osnovi
zelo sebična. Pohvale raje dobivamo, kot jih dajemo. Lastno lakoto
čutimo bolj in manj empatično čutimo s potrebami drugih ljudi okoli nas.
Na drugi strani pa znanstveniki opozarjajo, da je poleg dela možganov,
ki je dovzeten za pohvalo še mnogo bolj dejaven del možganov, ki je
dovzeten za negativna sporočila. Pravijo, da je razlog v nagonu po
preživetju. Za naše prednike v gozdu in za nas na avtocesti je to, da
spregledamo nekaj pozitivnega lahko rahlo razočaranje, to, da
spregledamo nekaj negativnega, pa lahko usodno.
Toda naši naravi navkljub je v poslovnem svetu ključno vprašanje: Kaj
prinese boljše rezultate? In odgovor je tu nedvoumen. Pohvala in
priznanje sta ključna gradnika zavzetih in motiviranih sodelavcev in je
zato vsakodnevna vpeljava tega elementa za vsakega vodjo pravzaprav
imperativ. Vodja, ki spodleti v nalogi, da bi preko pohvale vplival na
zavzetost zaposlenih ne le zmanjša njihovo učinkovitost temveč tudi
zmanjša pomen denarne nagrade, ki jo zaposleni prejmejo za svoje delo.
Tisti zaposleni namreč, ki element priznanja in pohvale visoko ocenijo
se 2,5 krat bolj pogosto strinjajo s trditvijo: »Če na svojo plačo
pogledam kar najbolj objektivno, sem dobim primerno plačo za svoje
delo.«, kot tisti zaposleni, ki slabo ocenijo element priznanja in
pohvale.
Namesto zaključka
Zaradi svoje učinkovitosti in nizkih stroškov je pohvala in priznanje
največja neizkoriščena priložnost v današnjem poslovnem svetu. In
nekateri jo bodo sigurno izkoristili. Boste med temi tudi vi?
Vir:
Gallup, Avgust 2007:
The Fourth Element of Great Managing
By John H. Fleming and Jim Asplung
