Močna vodstvena
ekipa je hrbtenica podjetja
Vodje
postavljajo vizijo in strategije, skrbijo za jasno postavljene cilje med
zaposlenimi, podpirajo uresničevanje zastavljenih strategij in so
mediatorji v pospeševanju tistega razvoja pri posamezniku, ki pomembno
vpliva tudi na uspešnost podjetja.
Toda, je res vedno tako? Je hrbtenica v podjetjih res vedno dovolj
močna? Številne raziskave v svetovno znanih svetovalnih podjetjih
dokazujejo, da ima učinkovitost vodstvene ekipe velik vpliv na
učinkovitost podjetja samega. Kljub temu je razvoj vodstvene ekipe
in njihovega potenciala pogosto še vedno glavni izziv za številna
podjetja. Če ob to dodamo še, da v naslednjem obdobju vsako podjetje
potrebuje novo generacijo vodij, ki se bo soočila s še večjimi izzivi
konkurence, globalizacije in novih tehnologij, je nedvomno, da bo
učinkovitost vodstvene ekipe ne le hrbtenica uspešnosti podjetja, temveč
njena konkurenčna prednost.
Podjetje Ken Blanchard je globalno, svetovalno-raziskovalno
podjetje, ki deluje na področju izboljšanja učinkovitosti posameznika,
dvigu produktivnosti podjetja in učinkovitosti vodenja. Najbolj poznani
so po modelu Situacijsko vodenje, ki se kot model vodenja
uporablja v različnih oblikah izobraževanj za vodje po celem svetu.
Podjetje Ken Blanchard je med letoma 2003 in 2006, v štirih med seboj
ločenih raziskavah, raziskovalo, kaj so tiste ključne točke, ki
opredeljujejo uspešnost vodenja danes in v prihodnje (Ken Blanchard,
2007). V raziskavi je sodelovalo več kot 1500 uspešnih vodij in
managerjev. V nadaljevanju se bomo dotaknili nekaterih najbolj ključnih
ugotovitev omenjene raziskave.
Ključne veščine in glavne napake pri vodenju
zaposlenih - povzetek
-
Sposobnost
komunicirati z zaposlenimi na primeren način je ključnega pomena
za učinkovito vodenje zaposlenih. 43% vseh anketiranih je
komunikacijske veščine označilo kot kritično točko uspešnosti v
vodenju. Obenem pa so rezultati pokazali, da 41 % vprašanih ravno
neprimeren način komunikacije, prepozna kot največjo napako, ki jo
vodje danes počnejo.
-
Učinkovito
upravljanje z ljudmi je bil drug najbolj pomemben sklop veščin.
Ustrezna uporaba direktivnosti in podpore pri vodenju ljudi,
vključevanje njihovih mnenj in ocena njihove delovne uspešnosti
pomembno vpliva na učinkovitost vodenja in neuspeh na tem področju je
pogosto povezan s pomanjkanjem uporabe veščin upravljanja z ljudmi.
-
Empatija
in čustvena inteligenca sta predstavljeni kot tretji najbolj
pomemben sklop veščin, ki jih učinkovit vodja ima in uporablja. To
področje je 15% vprašanih izpostavilo kot ključni dejavnik za uspešno
vodenje. Sposobnost vodje, da zmore v situacijah postaviti potrebe
zaposlenih pred svoje potrebe, se empatično vživeti v njihovo
doživljanje, znati razumeti in graditi zaupanje z zaposlenimi ter
pokazati skrb, so dejavniki, ki vodju omogočajo, da z zaposlenimi
zgradi stik in jih lahko vodi preko ovir do zadanih ciljev. Ta sklop
veščin je neposredno povezan s sposobnostjo, da vodja vzpostavlja
kulturo zaupanja, ki omogoča zaposlenim, da se razvijajo in dosežejo
svoj potencial.
Kaj so
glavne napake vodij pri delu z zaposlenimi?
Eno izmed
vprašanj, na katerega je odgovorilo več kot 1500 uspešnih vodij in
managerjev je bilo: »Kaj je največja napaka, ki jo vodje delajo pri
delu z zaposlenimi?«
1. Neprimeren način komunikacije in
poslušanja
Neprimeren način komunikacije je bila prepoznana kot največja napaka, ki
jo vodje počnejo. Preveč pogosto se dogaja, da vodje ali sploh ne
komunicirajo, komunicirajo preveč ali pa komunicirajo na neprimeren
način preko intenzivnega izražanja jeze, iskanje krivde pri drugih, ali
pa preprosto ne komunicirajo na jasen način. Dodatno se kaže, da vodje
delajo napako pri komuniciranju vizije, saj jemljejo preveč samoumevno,
da zaposleni poznajo vizijo in njihovo vlogo pri uresničevanju le-te.
Naslednja ključna napaka je pomanjkanje jasne komunikacije glede vloge,
ciljev, pričakovanj in pomembnosti doseganja posameznih ciljev ali
uporabe določenih vedenj, kar vse neposredno vpliva na posameznikovo
produktivnost in uspešnost. Dodatno je ne-poslušanje in ne-sprejemanje
feedbackov, ignoriranje drugačnih pogledov na situacijo, pomemben
dejavnik, ki spodkopava učinkovitost vodje in njegovo sposobnost
vzpostavljanja kulture zaupanja.
2. Premalo ali preveč nadzora, direktivnosti
Posredovanje neprimernih navodil je bila druga najbolj izpostavljena
napaka, ki jo vodje delajo pri svojem vodenju. Posredovanje navodil brez
vključevanja zaposlenih v proces, ne-iskanje povratnih informacij s
strani drugih in ne-delegiranje zadostnih pristojnosti neposredno
podrejenim, lahko povzroči frustracijo in pomanjkanje osredotočenosti na
cilj. Dodatna napaka se pojavlja ob uporabi enakega – standardnega
pristopa do različnih zaposlenih, brez upoštevanja razlik med njimi in
specifike naloge in situacije. Birokratski način vodenja z veliko
kontrole je bil prepoznan kot neučinkovit način vodenja zaposlenih.
3. Pomanjkanje osnovnih managerskih veščin
Udeleženci v raziskavi so opredelili pomanjkanje osnovnih managerskih
veščin kot so: reševanje problemov, sprejemanje odločitev, vodenje
učinkovitih sestankov in grajenje konsenza med zaposlenimi.
4. Pomanjkanje podpore, neustrezna podpora
Vodja, ki svojih zaposlenih ne podpira, ne verjame v njih in jim ob
uspehih ne nudi priznanja, neposredno zmanjšuje možnost za uspeh. Vodje,
ki ignorirajo ali spregledajo doseganje rezultatov ali napredovanje v
smeri zastavljenih ciljev, lahko frustrirajo svoje podrejene.
Alternativno, lahko pretiravanje s podporo vpliva negativno na
produktivnost posameznika, če jo dojema kot posledico nezaupanja v
njegove sposobnosti, znanja in veščine.
5. Pomanjkanje odgovornosti
Če zaposlenih ne jemljemo kot odgovornih za doseganje zastavljenih in
dogovorjenih ciljev ter uporabo določenih standardov v vedenju, to
vpliva na našo učinkovitost vodenja. Udeleženci v raziskavi so
izpostavili, da vodje, ki sebe ne jemljejo kot odgovornih za rezultat,
posredujejo zaposlenim nejasna sporočila, ki pospešujejo negativna
čustva v odnosu do postavljenih ciljev in strategij podjetja. Le to pa
vpliva na nezaupanje in pomanjkanje spoštovanja v vseh smereh
medsebojnih odnosov.
Katere
so najbolj pomembne veščine, s katerimi razpolagajo
uspešni vodje?
Če se od napak
ozremo k strategijam uspešnosti, je pomembno vedeti, katere so tiste
veščine, ki so pri današnjem vodenju zaposlenih kritičnega pomena za
uspeh.
1. Komunikacija in poslušanje
Ni presenečenje, da je komunikacija prepoznan kot ključen sklop veščin.
Sposobnost poslušanja, branje neverbalnih komunikacijskih vzorcev,
postavljanje vprašanj, posredovanje povratne informacije in
vzpostavljanje dvosmerne komunikacije gradi zaupanje in vpliva na
uspešnost podrejenih. Uporaba različnih stilov komunikacije, ki jih
vodja uporablja za različne situacije in jasno artikuliranje ciljev in
pričakovanj, je osnova za grajenje zdravih medsebojnih odnosov na vseh
nivojih organizacijske strukture. Posredovanje pravih informacij na
pravi način in ob pravem času, omogoča zaposlenim, da se polno
angažirajo v svojem delu.
2. Učinkovite veščine upravljanja z ljudmi
Številni udeleženci v raziskavi so smatrali kot drugo najbolj pomembno
točko za učinkovito vodenje i n razvoj zaposlenih, sposobnost uporabe
primernih vodstvenih stilov glede na potrebe zaposlenih, njihovo znanje,
veščine in dosedanjo delovno uspešnost. To pomeni uporabo situacijskega
pristopa k vodenu in sposobnost fleksibilnega odzivanja na situacije
zaposlenih. Dodatno so izpostavili, da se najbolj učinkoviti vodje
vedejo kot vzor za vedenje, ki ga pričakujejo tudi od zaposlenih in kot
mentor/coach za posameznike in time.
3. Čustvena inteligenca in empatija
Naslednji pomemben in kritičen sklop veščin, ki jih vodje posedujejo, je
sposobnost, da postavijo potrebe, vprašanja in skrbi svojih zaposlenih
pred svoje. Sposobnost empatije, razumevanja, grajenja zaupanja,
izražanja skrbi za zaposlene, spodbujanja, zavzetosti in grajenja stika,
je ključ. Vodja, ki svoje zaposlene ceni, se osredotoča na njihove
talente in jih spodbuja k preseganju ovir, dilem, strahov in vprašanj,
gradi kulturo zavzetosti, kjer se zaposleni čutijo varni in obenem
motivirani za razvoj in soočanje s spremembemi.
4. Vrednote in integriteta
Z namenom, da navduši in vodi ljudi, je ključnega pomena, da je vodja
pošten, ima integriteto in vodi na osnovi lastnega zgleda. Vodje z
močnim značajem in ponižnostjo so nagnjeni k temu, da počnejo prave
stvari zato, ker jih smatrajo kot prave, in ne zato, ker pričakujejo
nekaj v zameno.
5. Vizija
Učinkovit vodja ima vizijo, vidi veliko sliko in je sposoben to vizijo
predstavioti ljudem na način, da mobilizira njihovo energijo za
uresničevanje te skupne ideje. Biti sposoben prevesti vizijo in cilje v
enostaven in razumljiv jezik zaposlenih in to prenesti v razumevanje
pomena njihovega vsakdanjega dela, je za uspešnost vodenja zelo
pomembno. Združeno gibanje k skupni viziji motivira in navduši ljudi k
bolj zavzetemu delu in bolj učinkoviti medsebojni komunikaciji.
6. Empowerment – delegiranje moči in pristojnosti
Eden od udeležencev v raziskavi je dejal: »Follow me!« je ideja, ki je
preživeta in v današnjem managementu ne deluje več. Današnji vodje
morajo na prvo mesto postaviti svoje zaposlene, prevesti vizijo v njihov
jezik in jim delegirati potrebne pristojnosti, priskrbeti potrebna
znanja, veščine in priložnosti, da bodo v svojem delu lahko uspešni.
Vključevanje zaposlenih in spodbujanje k prevzemanju odgovornosti vpliva
na občutek ponosa, ki lahko spodbudi posameznikovo uspešnost in
produktivnost.
5
glavnih točk, ki vodjem najbolj pogosto spodletijo
Pri izgradnji vodstvenih kompetenc ne gre le za to, da vodje naučimo
novih vedenj in strategij pri delu z ljudmi. Kajti, če želimo vpeljati
nova vedenja, je potrebno, da jih vodje prevzamejo za svoje in jih
integrirajo v svoj pogled na svet, vodenje, sebe in zaposlene. Gre za
osebnostni razvoj vodij, kjer je rezultat – posledica dejstvo, da vodje
znajo upravljati s svojimi zaposlenimi na drugačen način.
Kje so danes najbolj pogoste ovire, kjer vodje ne uspejo slediti
potrebam zaposlenih in vlogi - nalogam, ki jih vodenje prinaša s seboj?
Neuspešnost pri posredovanju feedbacka zaposlenim in nevključevanje
zaposlenih v procese načrtovanja in odločanja, pri aktualnih vprašanjih,
ilustrira pomembnost odprte komunikacije in vključevanja. Vodja, ki ne
pozna zaposlenih in njihovih načinov, kako (ne)uspešno pristopajo k
svojim nalogam, ciljem in odgovornostim, ter jim ne posreduje povratnih
informacij posledično s tem svojim vedenjem vpliva na nižjo motivacijo
in delovno uspešnost zaposlenih.
Obenem vodja, ki uporablja stil vodenja, ki ni prilagojen posamezniku in
njegovi razvojni stopnji samostojnosti, lahko med zaposlenimi povzroči
občutke nezadovoljstva, s premajhno kontrolo in sledenjem vpliva na
njihovo neuspešnost oz. s pretirano kontrolo zavira njihovo pot v
samostojnost.
Končno pa ima na produktivnost in uspešnost zaposlenih velik vpliv tudi
neuspešnost pri jasnem postavljanju ciljev in pričakovanj. Brez jasnih
osnov pa posameznik ne more razviti svoj potencial v vsej svoji meri in
doseči visoko stopnjo samostojnosti in inovativnosti, ki posledično
vpliva tudi na uspešnost podjetja.
